Svet kot zarota
Analiza političnega sloga Janeza Janše
- Avtor: Spomenka Hribar
- Število strani: 330
Cena: 20,00 EUR
Cena klub CICERON: 17,00 EUR
Knjiga Spomenke Hribar Svet kot zarota velja za eno njenih najbolj kultnih, pa tudi najbolj kontroverznih del. Prvič je izšla leta 1996 in je bila neposreden odgovor na knjigi Janeza Janše Okopi in Premiki in na dogajanja, ki so privedla do razrešitve Janeza Janše s položaja obrambnega ministra. Ob tem je Hribarjeva analizirala Janševo politično delovanje, ki ga zaznamujeta avtoritarnost v vodenju stranke in širjenje paranoje (teorij zarot) kot glavnega orodja politične manipulacije pri obračunavanju z nasprotniki. V uvodnem pogovoru za novo izdajo, ki ga je z avtorico opravil novinar in urednik Vojko Flegar, dr. Hribarjeva ocenjuje, da je bila njena analiza pred skoraj petnajstimi leti točna – bolj točna, kot bi si danes morda sama želela.
Glavnega junaka takole opiše:
Revolucionarji so hoteli ustvariti svet po svoji podobi (po svojih interesih); to naj bi bil svet pravičnosti, blaginje in miru. Še več, v imenu Pravičnosti so šli na svoj veliki pohod, osvobajat svet, odreševati ga (Zla, "starih struktur") ... V tem smislu bi lahko tudi Janšo šteli za revolucionarja – in nekaj teh elementov eksplicitno ima – vendar so revolucionarji izhajali iz resničnega, ne iz fantazmagoričnega sveta, kakršnega si ustvari Janša; to je svet, ki naj bi bil ves prepreden s sovražniki in udbomafijo. Če je za revolucionarje mogoče reči, da je njihova utopija, njihova fantazma (dobri svet!) v prihodnosti, velja za Janšo, da izhaja iz svoje fantazme o svetu kot zaroti. Zato Janše ni mogoče šteti za revolucionarja, ampak za kvazirevolucionarja, za "revolucionarja".
Širši javnosti je Spomenka Hribar postala znana z esejem Krivda in greh, ki bi moral v Kocbekovem zborniku iziti že leta 1984, pa je prav zaradi njenega eseja, v katerem je pisala o povojnih likvidacijah vrnjenih domobranskih ujetnikov, izšel šele tri leta pozneje. Hribarjeva je takrat povoje označila in obsodila kot zločin, se zavzela za pravico žrtev do javnega spomina in predlagala narodno spravo. Zaradi javno izrečenih stališč je bila izključena iz Zveze komunistov.
Na prvih svobodnih volitvah je bila izvoljena v takratno slovensko skupščino, kot ena od vodilnih osebnosti v Slovenski demokratični zvezi in v koaliciji Demos je imela pomembno vlogo pri osamosvojitvenih prizadevanjih Slovenije, leta 1992 pa z nasprotovanjem Janševemu konceptu radikalno protikomunistične in desničarske usmeritvi stranke in pomladne koalicije prispevala k njenemu razpadu. Takrat se je tudi umaknila iz aktivne politike in se posvetila publicističnemu delu.
NAKUP
Kupujte ceneje, izkoristite
BLOG (zabnje objave)
-
OD DEPALE VASI DO PATRIE ALI ZGODOVINA SE PONAVLJA
>>
-
Peter C. Gøtzsche: Smrtonosna psihiatrija II. ali Kaj lahko za svojo varnost naredijo sami bolniki?
V nadaljevanju je eno od zaključnih poglavij knjige Smrtonosna psihologija (ki je še v pripravi in bo izšlja v prvih mesecih 2018). Naključno izbrani odlomki iz knjige bodo še sledili. >>
-
Smrtonosna psihiatrija in organizirano zanikanje
Antidepresivi ubijajo, trdi danski znanstvenik Peter C. Gøtzsche, ki svojo znanstveno in publicistično kariero posveča boju proti koruptivnim povezavam med farmacevtsko industrijo in vodilnimi ljudmi v svetovnih zdravstvenih sistemih. >>
-
Lepljivi prsti svetih očetov
>>
-
Sveta vojna pod črno zastavo
Zdaj, ko bradati, temnopolti možje mrkih obrazov, njihove v rute zavite ženske s culami na hrbtih in otroci široko odprtih, prestrašenih oči prihajajo na naša ozemlja, pa bijemo plat zvona in na okoliških gričih prižigamo ognje, kot da je na kocki nič več in nič manj kot usoda naše civilizacije. >>