Peter C. Gøtzsche: Smrtonosna psihiatrija II. ali Kaj lahko za svojo varnost naredijo sami bolniki?
V nadaljevanju je eno od zaključnih poglavij knjige Smrtonosna psihologija (ki je še v pripravi in bo izšlja v prvih mesecih 2018). Naključno izbrani odlomki iz knjige bodo še sledili.
Smrtonosna psihiatrija in organizirano zanikanje
Antidepresivi ubijajo, trdi danski znanstvenik Peter C. Gøtzsche, ki svojo znanstveno in publicistično kariero posveča boju proti koruptivnim povezavam med farmacevtsko industrijo in vodilnimi ljudmi v svetovnih zdravstvenih sistemih.
Sveta vojna pod črno zastavo
Zdaj, ko bradati, temnopolti možje mrkih obrazov, njihove v rute zavite ženske s culami na hrbtih in otroci široko odprtih, prestrašenih oči prihajajo na naša ozemlja, pa bijemo plat zvona in na okoliških gričih prižigamo ognje, kot da je na kocki nič več in nič manj kot usoda naše civilizacije.
Kri, znoj, trdo garanje in solze
Motivacija ne more temeljiti le na lepih, spodbudnih besedah in navdušujočih zgodbah o uspehih velikih športnikov. Če nimamo in si ne znamo postaviti realnih osebnih ciljev, potem si iz takšnih zgodb hitro ustvarimo pravljico, iz katere se prebudimo s padcem na trda tla – oziroma na tisti 'kavč', iz katerega se nikoli več ne premaknemo.
Hitri tudi po petdesetem
V naši pomehkuženi zahodni civilizaciji je globoko zakoreninjen mit, da v starosti ne smemo početi ničesar živahnega in napornega. Da moramo varovati svoje krhke kosti in slabotno srce. Da se je treba ustaviti. Se ukvarjati z domačim vrtom, s počasnimi sprehodi ali z opazovanjem ptic. Živeti letom primerno. Normalno. Tako kot živi 'normalni' sosed.
Evropa na zatožni klopi
Če je pred in med drugo svetovno vojno obstajal kakšen vseevropski projekt, potem je bilo to etnično in ideološko čiščenje. Evropska celina je po šivih pokala od ksenofobije.
Konservativna revolucija za zeleno mizo
Vsa čast dekletom, ki so se v Ustavnem sodišču uprla večinskemu mnenju, vendar se zdi, da je v tej ustanovi čas za veliko radikalnejše poteze: za odstop drugače mislečih in za javno priznanje, da si je del ustavnih sodnikov za politični cilj zadal nič manj kot - konservativno revolucijo.
Aroganca, kakršne ni bil sposoben niti stari Bush
Otročje naivno bi se bilo slepiti, da je javna eksekucija Bin Ladna (ali Gadafijeve družine, če želite) nekaj drugega ... nekaj, kar se urejenim, demokratičnim državam in njihovim državnikom ne more nikoli zgoditi.
Na kateri večerji je Henry Kissinger dobil telefonsko številko EU?
Tako, vse kaže, da smo ena zadnjih generacij, ki je imela to veselje, da si je lahko sama volila svoje politične predstavnike in voditelje. Saj ne rečem, ljudje, ki si jih izvolimo, res niso bogve kaj, nekateri pravzaprav niso za drugega, kot za kopačke čistiti. Ampak vsaj naši so, domači.
Postavite mi spet ta zid!
Ko je padel Berlinski zid, ko na zahodu ni bilo več strahu pred vzhodnim enoumjem, je čez noč odpadla potreba po zahodnem pluralizmu. Celo svobodne volitve, ta lakmusov papir zahodne demokracije, postajajo odveč.
Deset volilnih zapovedi za osebno rabo
Prvič objavljeno aprila 2008, velja še danes!
Hude jame - ali kako so z vojnimi ujetniki ravnali Američani
Ni zgodovine povojnih pobojev brez zgodovine medvojnih zločinov. Ob izkopavanju enih kosti ponovno prihajajo na dan druge, že pokopane. Če smo postali v zadnjih desetletjih že precej brezbrižni do tega dela svoje zgodovine in tudi do pojavov novega fašizma in nacizma, je zdaj skrinja na novo odprta.
Uvod v globalno konservativno protirevolucijo: umor papeža Janeza Pavla I.
Leta 1978 je bilo v Rimu vroče. Zelo vroče. Začelo se je z dramatično ugrabitvijo in po dolgih dneh negotove napetosti tudi umorom krščanskodemokratskega voditelja Alda Mora, ki je simboliziral pomiritev in spravo katolicizma in levih, socialno in libertarno usmerjenih sil.
Demokracija ne more preživeti v temačnih ulicah
Dejan Kovač, intervju z Danielom Ganserjem, avtorjem knjige Natova skrivna vojska (Dnevnik, 3. 6. 2006)
Nisem lovec na zločince. Sem lovec na resnico
Branko Soban, intervju z Ukijem Gonijem, avtorjem knjige Resnična Odessa Sobotna priloga, 12. 4. 2009
Kondome na glavo
Teološke dileme so včasih hudo nenavadne in nedoumljive. Zdaj že pokojni iranski ajatola Homeini se je denimo nekoč v enem svojih temeljnih teoloških del spraševal, kako urediti razmerje moškega do živali, s katero je imel spolni odnos. Ne, ni ga skrbela morala samega odnosa, skrbelo ga je, kako urediti postkoitualno razmerje.