Četrti rajh

Kako si je Nemčija podredila Evropo

• Avtor: Vittorio Feltri in Gennaro Sangiuliano
• Število strani: 210

Zaupna pisma predsednikom vlad, tajni telefonski klici Angele Merkel najvišjim predstavnikom držav evrskega območja, nešteto oblik pritiska na partnerje, z metodami, ki daleč presegajo elementarna pravila demokracije in mednarodne diplomacije. Italijanska novinarja, oba vplivna urednika v medijih, ki sodijo v širši prostor Berlusconijevega medijsko političnega imperija, sledita vlogi, ki jo je (ali pa naj bi jo) Nemčija odigrala pri slabitvi industrijske in trgovske moči Italije, nekoč zelo pomembne tekmice Nemčije na evropskih in globalnih trgih.                      

Toda Feltri in Sanguliano pri tem sledita širši sliki: delitvi Evrope na revni in propadajoči jug ter bogati in rastoči sever; ugotavljata prevlado Nemčije v bruseljskih koridorjih; analizirata nenavadna dogajanja na trgih državnih obveznic najbolj ogroženih evrskih držav, včasih naravnost zarotniške borzne špekulacije z vidnimi prstnimi odtisi uradnega Berlina; prepire in razhajanja v vrhu Evropske centralne banke glede reševanja dolžniške krize – ter prihajata do sklepa, ki se morda sliši pretiran, politično nekorekten, za koga tudi žaljiv, toda vedno bolj prisoten v vsej Uniji. Četrti rajh, uresničitev tisočletnih nemških sanj, tisto, česar Nemčija ni dosegla z vojaškim orožjem v dveh vojnah, uresničuje v času miru z gospodarskim in finančnim orožjem. Članice Evropske unije lahko samo nemočno sprejemajo diktat Nemčije, ki včasih prihaja neposredno iz Berlina, včasih posredno iz bruseljskih uradov, kjer pravila igre prav tako določa Berlin. Stare, nekoč cvetoče evropske demokracije iz dneva v dan izgubljajo del nacionalne suverenosti, ideja nacionalne države je zasmehovana, pod masko brezosebne, apolitične in neideološke vladavine »ekspertov« se utrjuje prevlada barve, vonja in okusa po že znanem. Četrti rajh, pravita avtorja, ne pomeni nujno grožnje z novo evropsko vojno, vsekakor pa pomeni obujanje hegemonističnih teženj Nemčije.

 

»V Bruslju je zadnja leta poveljevala samo ena država, Nemčija, ki si je ob tem privoščila deliti celo nesprejemljive moralne lekcije.

nekdanji predsednik Evropske komisije, Romano Prodi, L'Espresso, maj 2014

 

Novinarja Vittorio Feltri in Gennaro Sangiuliano zagovarjata tezo, da je Nemčiji uspelo z gospodarskimi mehanizmi doseči tisto, česar ni dosegla s prvo in drugo svetovno vojno. Podredila si je Evropo.

Sandra Kegel, dopisnica FAZ iz Rima, december 2014

 

Ne, ni pretiravanje … v miru delujejo z ekonomskimi orodji, vendar z enakimi cilji, kakršne sta imela Hitler in njegov gospodarski minister, Walter Funk.

italijanski ekonomist dr. Paolo Savona, februar 2015

 

Medtem pa velja prebrati knjigo; avtorjema lahko verjamete ali ne, a zgodba, ki jo pišeta, ni neverjetna

Jože Mencinger v spremni besedi, junij 2015

 

        

Odlomki iz knjige