Farmakonomija

Plenilski poslovni model ali kako farmacevtske korporacije globalno uničujejo javno zdravstvo

  • Avtor: Nick Dearden
  • Število strani: 392

Cena: 28,60 EUR

Cena klub CICERON: 24,31 EUR

Morda prave narave te industrije nihče ne predstavlja tako nazorno kot Martin Shkreli, prvovrstna baraba farmacevtskega sveta. Bil je upravitelj naložbenih skladov, a je nato ustanovil farmacevtsko družbo, saj je ugotovil, da v hedge skladih kljub bajnim dobičkom zanj ni dovolj zaslužka. Strategija služenja s farmacevtskim podjetjem je sila preprosta: kupiš že pretečene patentne pravice za pomembno zdravilo, prevzameš nadzor nad njegovo

ponudbo in noro dvigneš ceno. On jo je za 5000 odstotkov! In ko so ga, ko je že obveljal za najbolj osovraženega človeka v Ameriki, vprašali, ali kaj obžaluje, je sebi primerno odgovoril: 'Žal mi je, da cene nisem dvignil še višje.'

 

Nick Dearden, raziskovalni novinar in borec za globalno gospodarsko pravičnost, v Farmakonomiji raziskuje, na kakšen način prihajamo do življenjsko pomembnih zdravil in cepiv, in ugotavlja, da nas velike farmacevtske korporacije močno zavajajo, s katastrofalnimi posledicami za zdravje milijonov ljudi, za delovanje javnozdravstvenih sistemov in za vzdržnost zdravstvenih blagajn tako revnih kot tudi najbogatejših držav na svetu.

Velike korporacije, tako imenovane Big Pharma, veliko bolj, kot zdravje ljudi zanimajo dobički, ki se prelivajo v žepe lastnikov. To se je bolj jasno kot kadar koli prej pokazalo, ko so vlade razvitih držav ob izbruhu pandemije covid-19 hitele z iskanjem učinkovitih cepiv. Peščica današnjih najbogatejših farmacevtskih družb je pod pretvezo velikih znanstvenih prebojev izsilila od zahodnih vlad milijarde dolarjev davkoplačevalskega denarja ter si prilastila patente za cepiva, ki so bila pretežno razvita z javnimi sredstvi v javnih raziskovalnih ustanovah. A to je bila zgolj zadnja epizoda v dolgi zgodovini financializacije farmacije in zdravstva v celoti.

Po letu 1990 so korporacije z vsemi, tudi najbolj skrajnimi sredstvi poskrbele za globalno zaščito svoje lastnine s pomočjo patentnega sistema. Farmacevtske družbe so se vse manj posvečale raziskavam in proizvodnji novih zdravil in vse bolj vzpostavljanju in zaščiti monopolov. Sistem je celotno gospodarstvo preusmeril od inovativnosti in proizvodne učinkovitosti k podrejanju zahtevam finančnih trgov. Dobički velikih farmacevtskih korporacij so daleč nad povprečnimi dobički razvitih gospodarstev, in kar je še huje, namesto v raziskave in razvoj se pretakajo neposredno v žepe vodilnih direktorjev in delničarjev. To je plenilski poslovni model, ki namesto novih zdravil ustvarja nove milijarderje.

Odlomki iz knjige Odlomki iz knjige