Smrtonosna psihiatrija in organizirano zanikanje

Namesto znanosti o norosti smo dobili noro znanost

• Avtor: PETER C GØTZSCHE
• Število strani: 399

Psihiatričnim oligarhom dovoljujemo, da zdravijo normalnost – celo pri šolskih in predšolskih otrocih … Res noro, prepovedano je pretepanje otrok, dovoljeno pa nam je uničevati njihove možgane. Psihiatrična zdravila so postala sodobna različica palice za kaznovanje neposlušnih. To je ostudna zloraba že tako popolnoma zgrešenega modela zdravljenja in resna kršitev otrokovih pravic.

Dr. Peter C. Gotzsche

Psihiatrija je zlata jama farmacevtske industrije. Nekatere njene uspešnice – tabletke za srečo – se že desetletja izmenjujejo prav na vrhu globalno najbolje prodajanih zdravil in prinašajo lastnikom patentnih pravic na desetine milijard dolarjev zaslužka. Ko patentna zaščita preteče, spremenijo sestavo, ime, kar koli, in kolo sreče se vrti naprej. Vodilni psihiatri, sivi hrbti jih imenuje Gotzsche, si izmišljajo vedno nove psihiatrične diagnoze in tako ohlapna merila zanje, da zdravniki tudi popolnoma zdravim in normalno delujočim ljudem zlahka pripišejo vsaj eno, če ne kar več duševnih motenj hkrati. Raziskave so metodološko slabe, pristranske, rezultati prikrojeni željam naročnika, negativni izsledki praviloma obtičijo v predalih. Regulatorji trga, javne agencije za zdravila, ki naj bi varovale javno zdravje, spuščajo na trg pripravke, ki bi prej sodili na sezname prepovedanih narkotikov. Psihoterapije kot da ni več, zdravila so postala že skorajda edina oblika psihiatričnega zdravljenja, zdravniki jih predpisujejo 'čez palec', že po nekaj minutah ob prvem obisku bolnika, zelo pogosto za nedovoljeno rabo, za indikacije, ki jih agencije niso potrdile. Posebna tarča so otroci. ADHD, motnja pozornosti s hiperaktivnostjo, je postala grožnja, s katero učitelji krotijo učence in vzpostavljajo red v učilnicah. Samo zato, ker so otroci pač – otroci. O škodljivih, pogosto usodnih učinkih zdravil (ki jih neupravičeno imenujemo 'stranski učinki', saj so pogosto edina resnična posledica jemanja teh zdravil) molčimo – ne le stroka, v kolektivnem organiziranem zanikanju dejstev sodelujemo kot družba.

Odlomki iz knjige