Hitlerjevi zadnji dnevi
- Avtor: Hugh Trevor - Roper
- Število strani: 303
Cena: 18,00 EUR
Cena klub CICERON: 15,30 EUR
Britanski zgodovinar Hugh Trevor Roper je knjigo Zadnji Hitlerjevi dnevi napisal leta 1946, prvič je izšla spomladi leta 1947, potem pa je doživela 11 izdaj in do danes, ko je avtor že pokojni, ni nikoli pošla s knjižnih polic in nikoli ni prenehala vzbujati zanimanja najširše javnosti. V odnosih med zahodnimi zavezniki in Moskvo je od vsega začetka sprožala polemike, v vzhodnoevropskih državah je bila prepovedana, k pisanju je vzpodbudila vrsto posnemovalcev, vendar je ostala nepremagana – še vedno je prvi, najnatančnejši in najverodostojnejši opis dogajanja v Hitlerjevem bunkerju v zadnjih dneh druge svetovne vojne
O Hitlerjevi usodi so se takoj po koncu druge svetovne vojne začela širiti različna ugibanja. V bunkerju pod kanclersko palačo v Berlinu, kjer je skupaj z Evo Braun in najožjimi sodelavci preživljal zadnje tedne pred padcem nacizma, je za njim ostalo le malo oprijemljivega, pa še tisto so po padcu Berlina odnesli obveščevalci Rdeče armade. Vodstvo sovjetskih okupacijskih sil v Berlinu je v prvih dneh po koncu vojne sicer izjavljalo, da je Hitler najverjetneje mrtev, o čemer naj bi zbrali dokaj zanesljive dokaze in pričevanja. Toda nekaj tednov pozneje so prišli iz Moskve drugačni glasovi. V odnosih med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo so se začela kazati prva znamenja poznejše hladne vojne in Stalin je začel zahodne sile obtoževati, da Hitlerja skrivajo živega, najverjetneje nekje na zahodu okupirane Nemčije, češ da ga nameravajo uporabiti v načrtovanih protisovjetskih političnih igrah.
Toda to le bil le eden od razlogov, da je britanska obveščevalna služba jeseni leta 1945 sklenila dokončno raziskati, kaj se je zares dogajalo v Hitlerjevem bunkerju in kako je končal prvi med zločinci nacistične Nemčije. Morda še pomembnejši od tega je bil strah, da utegne skrivnostnost Hitlerjeve usode v naslednjih obdobjih in naslednjih generacijah postati temelj, na katerem bi zrasel mit o Hitlerju. O tem, kolikšna je pri Nemcih nevarnost politične mitologije, so več kot prepričljivo pričale strahote zadnjega desetletja in pol – od vzpona do padca nacizma.
Mladi in obetavni zgodovinar Hugh Trevor-Roper ni imel lahke naloge, še zlasti zato, ker so sovjetske oblasti (ki so imele takrat v rokah veliko ključnih dokazov in preživelih prič) zavračale vsako sodelovanje. Kljub temu je z navzkrižnim zasliševanjem številnih nacistov, ki so bili v Hitlerjevem bunkerju v zadnjih tednih vojne in na temelju nekaterih dokumentov, ki so padli v roke zahodnim zaveznikom (predvsem Hitlerjeve politične in zasebne oporoke), pripravil temeljito poročilo o Hitlerjevi usodi, ki ga nikoli v šestdesetih letih po koncu druge svetovne vojne ni omajala nobena od številnih drugačnih teorij.
Ob tem pa je Hugh Trevor-Roper presenetljivo natančno rekonstruiral tudi samo dogajanje v bunkerju v zadnjih tednih vojne in odnose med vodilnimi nacisti – predvsem njihove medsebojne spletke in spopade za Hitlerjevo nasledstvo in oblast, ki so divjali ne glede na to, da se je "tisočletni rajh" nezadržno sesuval v prah.
NAKUP
Kupujte ceneje, izkoristite
BLOG (zabnje objave)
-
OD DEPALE VASI DO PATRIE ALI ZGODOVINA SE PONAVLJA
>>
-
Peter C. Gøtzsche: Smrtonosna psihiatrija II. ali Kaj lahko za svojo varnost naredijo sami bolniki?
V nadaljevanju je eno od zaključnih poglavij knjige Smrtonosna psihologija (ki je še v pripravi in bo izšlja v prvih mesecih 2018). Naključno izbrani odlomki iz knjige bodo še sledili. >>
-
Smrtonosna psihiatrija in organizirano zanikanje
Antidepresivi ubijajo, trdi danski znanstvenik Peter C. Gøtzsche, ki svojo znanstveno in publicistično kariero posveča boju proti koruptivnim povezavam med farmacevtsko industrijo in vodilnimi ljudmi v svetovnih zdravstvenih sistemih. >>
-
Lepljivi prsti svetih očetov
>>
-
Sveta vojna pod črno zastavo
Zdaj, ko bradati, temnopolti možje mrkih obrazov, njihove v rute zavite ženske s culami na hrbtih in otroci široko odprtih, prestrašenih oči prihajajo na naša ozemlja, pa bijemo plat zvona in na okoliških gričih prižigamo ognje, kot da je na kocki nič več in nič manj kot usoda naše civilizacije. >>