Belogardizem

• Avtor: Franček Saje
• Število strani: 604

Ponovno, po več kot petdesetih letih, je izšla legendarna knjiga Frančka Sajeta Belogardizem. Ob prvi izdaji leta 1951 je bila razprodana v nekaj tednih.

Saje je knjigo pisal kot polnokrvni kronist in analitik. Na več kot 600 straneh je

• temeljito razčlenil predvojno socialno, politično in strankarsko podobo Slovenije;
• natančno opisal in dokumentiral razvoj in delovanje slovenskih kolaborantskih organizacij in njihovih podpornikov;
• opisal in dokumentiral odnos rimskokatoliške cerkve, duhovščine in škofa Rožmana do italijanskih okupatorjev;
• vse to pa je začinil z vrsto zanimivih dokumentov in pričevanj, ki kažejo na zadrego političnega in verskega vodstva slovenske kolaboracije doma in v londonskem 'izgnanstvu' ob zavedanju, da z okupatorjem sodelujejo na očeh lastnega trpečega naroda in svetovne protifašistične koalicije.

Sajetovo knjigo posebej odlikuje to, da se je v obdobju zelo izrazite revolucionarne retorike in pavšalnih obsodb uspel obojemu kolikor je bilo mogoče, izogniti; njegova rekonstrukcija belogardistične kolaboracije z okupatorjem temelji večinoma na originalnih dokumentih, na poročilih slovenskega meščanskega tiska ter na dnevniških zapisih, pismih in izjavah neposrednih udeležencev. Zelo redko se Saje sklicuje na partizanske ali 'OF-arske' vire – kot bi se zavedal, da zgodovina, če jo preveč zanosno pišejo zmagovalci, na dolgi rok težko vzdrži presojo časa.

 

'Duče!

Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko ozemlje, zasedeno po italijanski vojski, vključeno v italijansko kraljestvo. Prosimo Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine tega ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duče, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja …'

Poslanica škofa Rožmana Mussoliniju, Slovenec 6. maj 1942

 

'Povedal Vam bom odkrito, kaj jaz mislim o MVAC. Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: MVAC nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.'

Italijanski general Ruggero v pogovoru s škofom Rožmanom jeseni 1942

 

Sajetova knjiga ne ob izidu, ne kdaj pozneje, ni doživela kakšne resne kritike. Prej bi lahko rekli, da so jo prepuščali pozabi, in skoraj se zdi, da ne le poraženci, temveč tudi zmagovalci. Če že, potem so se užaljeni nasprotniki raje zatekali k nizkim udarcem in vse do današnjih dni poskušali umazati Sajetovo ime in njegovo kredibilnost z izmišljenimi zgodbami.

Tretje izdaje Franček Saje ni uspel pripraviti, čeprav je po pričevanju njegovih najbližjih vse do smrti načrtoval in pripravljal temeljito prenovo in razširitev Belogardizma. Morda je tako celo bolje. Ohranjeno imamo avtentično in z bogatimi viri podkrepljeno pripoved neposrednega udeleženca tragičnih dogodkov, na katero še niso vplivale poznejše ideološke interpretacije in zgodovinske redukcije. V prav takšni obliki, le nekoliko jezikovno posodobljena, je Sajetova knjiga po dobrih petdesetih letih spet na knjižnih policah.