Nabirka

Koliko Italijani plačujejo za cerkev?

• Avtor: Cursio Maltese
• Število strani: 146

Koliko Rimskokatoliška cerkev zapravi za svoje delovanje (in za vse svoje vzporedne, najpogosteje prikrite dejavnosti) in koliko tega denarja 'zasluži' sama, koliko pa ga na takšen ali drugačen način izvabi iz javnih blagajn? Curzio Malteze se je lotil 'cerkvene bilance' na italijanskem primeru in prišel do osupljivih številk.

Toda pozor, kot je v uvodnem eseju zapisal slovenski sociolog religije dr. Srečo Dragoš, lahko zaključke pričujočega dela z enim samim miselnim posegom skoraj v celoti prenesemo iz italijanskega v slovenski prostor – le namesto Italije in italijanske Cerkve moramo misliti Slovenijo in slovensko Cerkev. Vse je (skoraj) enako: mentaliteta klerikov in posvetnih politikov, napeto kulturno ozračje, ki ga cerkev hkrati ustvarja in izkorišča za uresničevanje svojih ciljev, prestreljenost državnih ustanov in njihovih proračunov s cerkvenimi interesi …

Vatikan je kljub koncilskim in drugim reformnim poskusom ostal globoko v sredini devetnajstega stoletja, v času pred padcem Papeške države – še posebej, kar zadeva odnos cerkvene hierarhije do posvetnih vprašanj denarja, moči in oblasti. Pravzaprav je ostal globoko v srednjem veku. Razumljivo, po dolgih stoletjih skoraj absolutne oblasti nad posvetnimi vladarji in državami se je težko prisiliti k samoodrekanju.

In zakaj bi se? Vsestransko privilegiran položaj RKC, ki katolicizem v nekaterih evropskih državah neformalno povzdiguje na raven državne religije, seveda ni problem, s katerim bi se morali ubadati v Vatikanu in v posameznih škofovskih konferencah. To je predvsem problem posvetne politike, ki se na nacionalnih ravneh in vedno bolj tudi na nadnacionalni (EU) sicer formalno (še) drži načela sekularizma, v resnici pa ga v vsakdanji praksi vedno bolj relativizira in spodjeda, ta praksa pa vztrajno prodira tudi v ključne ustanove družbe – v šolski sistem, v sodno prakso in nenazadnje v pravni, celo ustavni red. Politiki se v svojem pritlehnem, osebnem oklepanju oblasti in moči ne odrečejo nobenemu zavezniku – in kdo jim je lahko mogočnejši zaveznik od cerkvene hierarhije, ki ima za seboj tolikšno čredo poslušnih ovac

Odlomki iz knjige