Identiteta

... v času neoliberalizma, izgubljenih vrednost in anonimne avtoritete

• Avtor: Paul Verhaeghe
• Število strani: 282

Paul Verhaeghe (rojen 1955) je profesor klinične psihiatrije in psihoanalize na belgijski Univerzi v Gentu. Kot avtor je širši publiki postal znan z delom Liefde in tijden van eenzaamheid  (Ljubezen v času osamljenosti, 1998), ki je kljub dokaj zahtevnemu besedilu doseglo presenetljivo širok krog bralcev tudi v mednarodnem merilu, saj je bilo prevedeno v osem jezikov, med drugimi tudi v slovenščino. Psihoanalitično besedilo govori o postmodernem odnosu med spoloma.

 

Raziskovanje odnosa med posameznikom in sodobno družbo ga je v delu Identiteta pripeljalo do sklepa, da je sodobna identiteta neločljivo povezana z danes prevladujočo neoliberalno ideologijo ter da predstavlja usoden odmik od družbene narave, ki je človeku vgrajena skozi evolucijo. Neoliberalizem, trdi Verhaeghe, je sodobna različica socialnega darvinizma, razvoj identitete v takšnem okolju pa je skrajno negativen in nasproten družbeni naravi človeka, kar avtor ilustrira na primerih strukture in organiziranosti sodobnega šolstva, znanosti in zdravstva. Neoliberalna ideologija postaja tako neločljiv in globoko vsajen del naše identitete, da se je sploh več ne zavedamo.

Hkrati z nastajanjem 'novega človeka' pa poteka še en proces, to je izginjanje tradicionalne, patriarhalne avtoritete. Avtoritete v starem smislu ni več, izginili so njeni prepoznavni nosilci (oče, mati, učitelj, politik), z njimi vred tudi politika v klasičnem smislu. Avtoriteta je zdaj utelešena v brezobličnem birokratskem aparatu, ki se sklicuje na idejo svobodnega posameznika na svobodnem trgu, pri tem pa svojo moč in oblast uveljavlja s kopičenjem predpisov in pravilnikov o vsem mogočem, 'od količine soli v kruhu, do vzreje kokoši v mestnem okolju' ter z vsesplošnim nadzorom.

Simbol novega časa je vseprisotna nadzorna kamera.

Odlomki iz knjige