Rdeča laterna
Zadnji kolesar na Dirki po Franciji
- Avtor: Max Leonard
- Število strani: 290
Cena: 25,00 EUR
Več kot sto izvedb Dirke po Franciji je ustvarilo zmagovalce, heroje, junake, bedake, grešnike in poražence. Bistvo Toura je zgodovina. In to kakšna! Morda res velja, da jo pišejo zmagovalci, a tako kot potrebuje heroje, potrebuje tudi poražence. Ker je Dirka po Franciji svet zase, bi se zmotili, če bi jih iskali na repu glavnine. Vidimo jih lahko na drugi in tretji stopnički zmagovalnega odra na Elizejskih poljanah, v neuspelih pobegih, nemočnih sprintih in nesrečnih padcih.
Tisti, ki v skupni razvrstitvi končajo na zadnjem mestu Toura, niso poraženci. Ime za kolesarja, ki po treh tednih uradno zasede zadnje mesto, je rdeča laterna ali po francosko lanterne rouge. Izvira iz rdeče svetilke, ki je bila včasih obešena na zadnjem vagonu vlaka in je strojevodje opozarjala na nevarnost v daljavi.
Gre za eno najbolj zamotanih in skrivnostnih priznanj v kolesarskem svetu. Simbolična rdeča svetilka je (bila) interna pohvala pelotona, poklon kolesarskih sotrpinov tistemu, ki je vztrajal do konca, pa čeprav je bil zadnji. Z njo so izkazovali tudi posebno čast pomočniku, ki je morda toliko žrtvoval za ekipo, da je zdrsnil povsem na konec razvrstitve. V knjigi Rdeča laterna avtor Max Leonard skozi zanimive zgodbe različnih kolesarjev popisuje neverjetno, mestoma razburljivo in šokantno drobovje francoske pentlje od njenih začetkov. Z njimi v besedilu prekolesari znamenite vzpone, legendarne etape in razkriva, kako so rdeče laterne pisale tudi poglavja zgodb o imenih, kot so Coppi, Hinault, Froome, Wiggins, Merckx, pa tudi Armstrong.
V svetu, kjer znamo ceniti in videti samo še zmagovalce, se je Leonard zakopal v francoske arhive, se pogovarjal s še živečimi rdečimi laternami in preverjal vire ter različice zgodb pri zgodovinarjih in popisovalcih kolesarske zgodovine.
Odkril je izjemne zgodbe posameznikov, ki so velikokrat dobesedno dirkali za zadnje mesto, ubirali vse mogoče taktike, da so na cilj prišli v časovni omejitvi, a še vedno preslepili tekmece za dno uvrstitve. Vodje ekip proti koncu Toura svojih kolesarjev ne pošiljajo v boj samo v ospredje, temveč tudi v ozadje – daleč stran od kamer in pozornosti javnosti. Tako kot dan ne obstaja brez noči, rumena majica ne sije v vsem svojem sijaju brez rdeče laterne. Zgodba o dirki za zadnje mesto je zgodba o tem, zakaj je Drika po Franciji postala institucija kolesarskega sveta.
Knjiga Rdeča laterna bo izšla v založbi Aktivni mediji, predvidoma konec junija. Uporabniki spletne strani www.ciceron.si jo lahko naročite po prednaročniški ceni 20 evrov oziroma z 20 % popustom.
DO KONCA LETOŠNJEGA TOUR DE FRANCE PO ENOTNI CENI 21 EUR ŠE NASLEDNJE KNJIGE:
- Tyler Hamilton, Skrivna dirka: v zakulisju Tour de France, doping, zakon molčečnosti, zmaga za vsako ceno
- Brendan Gallagher, Dirka po Italiji: zgodovina najznamenitejših Girov
- Charly Wegelius in Tom Southam, Pomočnik: vzponi in padci profesionalnega kolesarja
- Edward Pickering, Klub rumene majice; kako razmišljajo zmagovalci Dirke po Franciji
Ob nakupu več knjig hkrati veljajo poleg znižane cene tudi običajni količinski popusti za registrirane obiskovalce spletne strani Ciceron.si
Ob plačilo s predračunom je strošek poštnine nižji.
NAKUP
Kupujte ceneje, izkoristite
BLOG (zabnje objave)
-
OD DEPALE VASI DO PATRIE ALI ZGODOVINA SE PONAVLJA
>>
-
Peter C. Gøtzsche: Smrtonosna psihiatrija II. ali Kaj lahko za svojo varnost naredijo sami bolniki?
V nadaljevanju je eno od zaključnih poglavij knjige Smrtonosna psihologija (ki je še v pripravi in bo izšlja v prvih mesecih 2018). Naključno izbrani odlomki iz knjige bodo še sledili. >>
-
Smrtonosna psihiatrija in organizirano zanikanje
Antidepresivi ubijajo, trdi danski znanstvenik Peter C. Gøtzsche, ki svojo znanstveno in publicistično kariero posveča boju proti koruptivnim povezavam med farmacevtsko industrijo in vodilnimi ljudmi v svetovnih zdravstvenih sistemih. >>
-
Lepljivi prsti svetih očetov
>>
-
Sveta vojna pod črno zastavo
Zdaj, ko bradati, temnopolti možje mrkih obrazov, njihove v rute zavite ženske s culami na hrbtih in otroci široko odprtih, prestrašenih oči prihajajo na naša ozemlja, pa bijemo plat zvona in na okoliških gričih prižigamo ognje, kot da je na kocki nič več in nič manj kot usoda naše civilizacije. >>